Gastritis ali vnetje želodčne sluznice je lahko dolgotrajna težava s kompleksnimi vzroki. Ne povzroča ga samo stres in neustrezna hrana, kot pogosto mislimo.

Zato ga je včasih težko obvladovati. Imajo vlogo pri tem probiotiki?

Zakaj bi probiotik deloval proti gastritisu, če v želodcu nimamo bakterij?

Namen probiotika je naselitev koristnih bakterij na mesta v prebavilih, kjer so se razrasle škodljive bakterije, s čimer  pomagamo povrniti zdravo bakterijsko floro oziroma mikrobiom.

Ali ni želodec tako kisel, da v njem bakterije ne morejo preživeti? Kako lahko potem probiotik koristi želodcu?

Res je, da želodčna kislina ubije prav vse mikrobe v hrani. Toda obstaja bakterija, ki je razvila način, da živi v človeškem želodcu. Je zelo pogosta in je najpogostejši vzrok za kronični gastritis.

Celice želodčne sluznice prekriva zelo gosta sluz, ki varuje samo sluznico pred želodčno kislino (če je ta varovalna pregrada prekinjena, dobimo želodčno razjedo, saj lahko takrat kislina razžira sluznico).

Omenjena baterija je razvila način, da preživi v sluzi želodčne sluznice, tik ob želodčnih celicah – in jih počasi okvarja in povzoroča želodčne simptome. Ime Helicobacter pylori je ta bakterija dobila po eni od prilagoditve na to okolje. Da se lahko giba po gosti sluzi, ima nekakšen propeler iz bičkov, ki se vrtijo kot pri helikopterju.

Z bakterijo H. pylori se okužimo že v zgodnjem otroštvu od staršev, če so okuženi, podobno kot s herpesom. Če ne povzroča težav, celo življenje ne vemo, da smo okuženi.

Čeprav pogosto laično mislimo, da gastritis povzroča neprimerna hrana, alkohol ali stres, so ti vzroki veliko redkejši kot okužba s Helicobacter pylori.

Zato se je znanstvenikom postavilo vprašanje, ali lahko probiotiki – koristne bakterije – pomagajo izpodriniti H. pylori iz želodca?

Znanstveni dokazi za učinke probiotikov proti gastritisu

Učinke probiotikov na gastritis se intenzivno preučuje in veliko je že znanega – dovolj, da obvladovanje želodčnih težav poskusimo doseči s probiotiki, za katere imamo znanstveno podlago.

Na kratko:

• Nimamo dokazov, da probiotiki sami izkoreninijo H. pylori iz želodca – to verjetno ne bo šlo brez antibiotikov.
• Imamo pa precej dokazov, da probiotiki pomagajo pozdraviti okužbo, če jih jemljemo sočasno z antibiotiki proti H. pylori.
• Prav tako pomagajo pri preprečevanju ponovne okužbe.

Pri tem pomagata dva seva probiotikov, ki ju podrobno poglejmo:

Lactobacillus acidophilus

Lactobacillus acidophilus je v svetu najbolj pogost probiotik, saj se uporablja tudi za fermentacijo hrane, kot so jogurti, kislo mleko. Zanjo imamo največ dokazov o učinkovitosti in tudi varnosti. Je tudi osnovni probiotik za preprečevanje driske med jemanjem antibiotikov in za povrnitev zdrave vaginalne flore.

Številne organizacije, med drugim Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) v ZDA potrjuje, da bakterija L. acidophilus preprečuje razrast bakterije H. pylori v želodcu in pomaga pri preprečevanju želodčne razjede, ki jo povzroča H. pylori.

L. acidophilus je varen, v študijah so ga uporabljali do 9 mesecev neprekinjeno. Le pri redkih je povzročil napihnjenost. Tudi v nosečnosti je po podatkih NIH dokazano varen, in sicer so ga testirali neprekinjeno 6 tednov, med 24. in 28. tednom nosečnosti, prav tako tudi med dojenjem. Varen je tudi za otroke. Le osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali poškodovanimi srčnimi zaklopkami naj se pred uporabo kateregakoli probiotika posvetujejo z zdravnikom, tudi L. acidophilus.

Kot vsak probiotik (tudi probiotični jogurt) ga jemljemo v razmaku 2 ur od antibiotika, če ga jemljemo.

Najbolj učinkovite doze so do 60 milijard CFU dnevno do 6 mesecev. Pri otrocih so odmerki do 30 milijard CFU dnevno do 3 mesece.

Saccharomyces boulardii

S. boulardii je probiotična kvasovka. Dokazano je učinkovita zdravljenje in preprečevanje kratkotrajne driske, predvsem pri otrocih. Preprečuje tudi antibiotično drisko pri otrocih in odraslih (in vrnitev C. difficile, če se zdravimo za to okužbo). Preprečuje tudi nastanek okužbe s C. difficile.

Poleg teh dokazanih učinkov, ki jih potrjuje tudi NIH, uporaba probiotika S. boulardii skupaj s standardnim antibiotičnim zdravljenjem H. pylori preprečuje neželene učinke zdravljenja, kot je driska in slabost.

S. boulardii je dokazano varen, razen:

• pri nosečnicah ni dovolj študij, prav tako pri doječih materah,
• pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, tako kot drugi probiotiki, ni primeren, oziroma je nujen predhoden posvet z zdravnikom,
• pri hkratni uporabi protiglivičnih zdravil per os je lahko neučinkovit, saj je S. boulardii vrsta glive.

Kaj pa pri drugih vzrokih kroničnega gastritisa?

V redkih primerih kronični gastritis povzročajo drugi vzroki in ne bakterija H. pylori, pri katerih ni dokazov, da probiotiki koristijo:

• Kadar so vzrok za gastritis uporaba nesteroidnih  protivnetnih zdravil, kot sta ibuprofen in naproksen.
• Kadar je gastritis posledica neustreznega življenjskega sloga: preveč stresa, preveč uživanja alkohola.
• Kadar gastritis nastane v sklopu druge bolezni (redko): diabetesa tipa 1, pomanjkanja vitamina B12, Hashimotovega tiroiditisa, Chronove bolezni ali celiakije.

Pri akutnem gastritisu po drugi strani zdravljenje s probiotiki ni smiselno, ker akutni gastritis povzroča neko kratkotrajno draženje želodca (zdravila, alkohol, hrana, aditivi in kisle snovi), in se želodec po odstranitvi dražeče snovi pozdravi.

Kako izbrati probiotik proti gastritisu?

Vredno je poskusiti probiotik, ki vsebuje seve, ki dokazano pomagajo pri zdravljenju okužbe in preprečujejo ponovno okužbo. Ta seva sta Lactobacillus Acidophilus in Saccharomyces boulardii.

Čeprav si radi predstavljamo, da je dobro izbrati probiotik z več različnimi bakterijskimi sevi, ki bi lahko učinkovali, pa za to ni jasnih dokazov, ni nujno to najboljši pristop. Razlog je v tem, da je bolje izbrati manj sevov, ki jih poznamo že dlje časa, so dobro preučeni in je predvsem njihova varnost potrejena v vrsti študij.

Probiotiki namreč niso brez stranskih učinkov, kot pogosto zmotno mislimo in nas radi prepričujejo prodajalci. Danes je že znano, da lahko probiotiki povzročijo hude zaplete pri posameznikih z imunsko pomanjkljivostjo, pa tudi pri sicer zdravih posameznikih se lahko preveč razrastejo in pridobijo lastnosti škodljivih bakterij. To je veliko manj pričakovano pri zgoraj omenjenih sevih, ki jih biotehnologi in mikrobiologi poznamo in preučujemo že desetletja.

Kako vemo, da imamo gastritis?

Pogosto je težko vedeti zagotovo, ali imamo gastritis. Običajno je asimptomatski, če so simptomi prisotni, pa so lahko nejasni. Tipični simptomi niso nujno prisotni, če pa so, pa to nujno še ne potrdi gastritisa.

Dokončno ga potrdimo samo z gastroskopijo, pri kateri zdravnik s kamero pogleda stene želodca in po potrebi odščipne majhen biopsijski vzorec. Tipični simptomi so:

• Dispepsija oziroma težave pri prebavi: predvsem po obroku čutimo topo ali pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha, običajno v žlički ali za prsnico,
• Slabost z ali brez bruhanja,
• Zgodnji občutek sitosti pri obroku (že po nekaj grižljajih).

Fotografija: Good digestion concept, human stomach is made of pills on a blue background, Marco Verch z licenco Creative Commons 2.0, slika je modoficirana.