Različne vrste sadja in zelenjave ne vsebujejo enake količine nevarnih kemičnih snovi. Pri nekaterih vrstah je potrebnih več kemikalij, da sploh zrastejo v pogojih intenzivne pridelave. Pri organski pridelavi je uporaba kemikalij zelo omejena, vendar je organsko pridelana hrana velikokrat predraga. Če bi vso hrano kupovali organsko, bi to predstavljalo ogromen strošek, pridelava hrane doma pa terja veliko časa in spretnosti.
Vprašanje, ali je nakup organske hrane kljub višji ceni pametna izbira, si pogosto zastavljamo. Možen odgovor, ki vam ga ponujamo v tem članku je, da je to odvisno od vrste sadja ali zelenjave.
Kaj je seznam “umazanih dvanajst”?
Organizacija “Environmental Working Group” (EWG) vsako leto od leta 1991 objavi in posodobi seznam najbolj onesnažene hrane. Živila s tega seznama se splača kupiti ekološko pridelana, saj bomo tako vnesli veliko manj pesticidov. Objavljajo pa tudi seznam najbolj čistih pridelkov, pri katerih je razmišljanje o ekološki pridelani hrani manj smiselno, saj so že konvencionalna živila zelo čista.
Torej, če si želimo na primer jagod, a se želimo izogniti pesticidom, kupimo ekološko pridelane jagode, saj vemo, da imajo konvencionalne v sebi približno 10 različnih pesticidov.
Če pa se odločamo med »običajnim« in »bio« avokadom, pa lahko mirne vesti vzamemo običajnega, če vemo, da je avokado najmanj onesnažen sadež na svetu, in zelo verjetno ne vsebuje nobenih pesticidov.
Na ta način lahko prihranimo nekaj denarja, hkrati pa smo mirni, da smo zmanjšali izpostavljenost pesticidom na minimum.
Tukaj so najbolj onesnažena živila po EWG, če začnemo z najbolj onesnaženim:
- Jagode – so na prvem mestu že peto leto zapored, saj potrebujejo ogromne količine pesticidov, ki se zadržijo v notranjosti sadeža.
- Špinača
- Listnata zelena zelenjava – se goji na vlažnih tleh in je izpostavljena številnim boleznim in plesnim, ki jih je treba zatreti z uporabo pesticidov.
- Breskve – so pogosto tarča žuželk, zato se pogosto uporabljajo insekticidi.
- Hruške
- Nektarine
- Jabolka
- Grozdje – se goji na velikih površinah, kar poveča tveganje za bolezni in škodljivce.
- Paprika in čili paprika – na vseh vzorcih paprike skupaj so našli 103 različne pesticide (največ od vseh skupin).
- Češnje
- Ameriške borovnice
- Stročji fižol
V vsaki skupini pridelkov so našli primerke s po 13 različnimi pesticidi. Največje število pesticidov na posameznem kosu je bilo 23. Več kot 90 odstotkov primerkov večine skupin je imelo ostanke vsaj dveh pesticidov.
Je ekološka prehrana povezana z boljšim zdravjem?
Kmetijska industrija je odvisna od uporabe pesticidov, ki ščitijo pred škodljivci in izboljšajo donos pridelka. Vendar pa obstaja več raziskav, ki kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost pesticidom vpliva na naše zdravje. Na primer, raziskava iz leta 2022 na 35 tisoč ljudeh je povezala prehranjevanje z ekološko pridelano hrano z nižjo verjetnostjo za nastanek limfoma in raka dojke pred menopavzo, diabetesa, debelosti in metabolnega sindroma. Norveška študija je pokazala manjšo verjetnost za preeklampsijo pri ženskah, ki so jedle organsko pridelano hrano. V nadaljnji študiji so pri novorojenčkih ugotovili manjšo pojavnost hipospadije. Večina raziskav kaže na povezanost z nastankom diabetesa, nekatere pa tudi z nastankom določenih vrst raka, predvsem limfomov.
Nekatere pesticide, ki so jih dokazano povezali s tveganjem za zdravje, so v Evropski uniji že prepovedali (na primer organoklorne pesticide). Po drugi strani pa je skupina pesticidov povezanih z različnimi molekulskimi mehanizmi nastanka bolezni, kot je spodbujanje vnetja, mitohondrijska disfunkcija, endokrine motnje in epigenetske spremembe. Vse te spremembe bi lahko vodile do nastanka kroničnih bolezni. Zato bodo verjetno v prihodnosti omejili tudi uporabo pesticidov, kot so organofosfor, piretroidi in neonikotinoidi.
Pridelki z najmanj ostanki pesticidov (čistih petnajst)
Pridelki s tega seznama so tako čisti, da niti en primerek iz spodnjih skupin (izmed 46 tisoč vzorcev) ni vseboval več kot treh pesticidov. Skoraj 65 % pa ni vsebovalo nobenega pesticida. Večinoma gre za hrano, ki jo varuje debela ovojnica, na kateri se pesticidi zadržijo, ali pa raste pod zemljo. Ta seznam se začne z najbolj čistim sadežem:
- Avokado
- Sladka koruza
- Ananas
- Čebula
- Papaja
- Sladki grah (zamrznjen)
- Šparglji
- Melona
- Kivi
- Zelje
- Gobe
- Mango
- Sladki krompir
- Lubenica
- Korenje
Kako dodatno zmanjšati izpostavljenost pesticidom
Temeljito umivanje – Pred zaužitjem sadja in zelenjave jih je treba temeljito umiti pod tekočo vodo, da se odstranijo pesticidi na površini, kjer jih je največ. Lahko uporabimo tudi krtačo, ki jo imamo samo za ta namen v kuhinji. Odlično sredstvo za pranje sadja in zelenjave je soda bikarbona (natrijev bikarbonat), ki s svojimi abrazivnimi zrnci postrga površino. Obenem pa je povsem varna za uporabo v hrani, tako da nas ne rabijo skrbeti morebitni ostanki.
Odstranitev zunanjih plasti – Če je mogoče, je priporočljivo odstraniti zunanje plasti, vendar pa je pri številni zelenjavi ravno olupek najbolj poln hranil (jabolka, kivi, kumare, jajčevec, sladek krompir). Če olupek ohranimo, zelenjavo dobro operimo.
Zmanjšajte uživanje mesa – v krmi so dovoljeni bolj številčni pesticidi kot v hrani ljudi. Lahko se kopičijo v maščobah živali, zato omejitev uživanja mesnih izdelkov zmanjša izpostavljenost pesticidom.
Kuhanje in pečenje – Kuhanje in pečenje lahko zmanjšata količino pesticidov v hrani. Tudi namakanje pred kuhanjem lahko pomaga zmanjšati izpostavljenost pesticidom.
Lokalno pridelana hrana – Pridelovalci lokalne hrane običajno uporabljajo manj pesticidov kot velika kmetijska podjetja, ki hrano gojijo v velikih monokulturah, ki so bolj občutljive na škodljivce in ne uporabljajo sistema rotacije kultur.
Gojenje lastne zelenjave – Če imate svoj vrt, lahko na njem uporabljate naravna sredstva za zaščito rastlin.
In, kot smo omenili, izberite manj onesnaženo hrano, Na primer, avokado, čebula, sladki krompir, ananas in koruza so manj onesnaženi kot jagode in špinača. Slednje raje kupimo ekološke.
V vsakem primeru je prav, da se zavedamo tveganj intenzivnega kmetijstva za zdravje ljudi, živali in varovanje okolja. Če imamo možnost izbire, je najbolje, da izbiramo sezonsko, lokalno in ekološko pridelano hrano. Poleg tega pa ne pozabimo, da je tudi konvencionalno pridelana sadje in zelenjava koristna. V Sloveniji pojemo manj sadja in zelenjave glede na evropsko povprečje, zato bo vkak kos več koristen za vsakogar.
