Se sprašujete, ali so bananini olupki varni za uživanje? Na spletu zasledimo številne ideje za uporabo tega pogostega gospodinjskega odpadka, ki bi ga sicer zavrgli. A ob tem se pojavlja vprašanje, koliko pesticidov iz plantaž banan ostane na olupkih, in ali so škodljivi za ljudi. Se nahajajo v sami banani, na olupku, ali obojem?

Na tem mestu boste izvedeli vse potrebno o tem, ali so bananini olupki varni, ali je bolje za okolje poskrbeti na drugačne načine.

Kako izgleda gojenje banan?

Banane rastejo v kar 135 državah, največje svetovne pridelovalke pa so Kolumbija, Ekvador, Filipini, Kostarika in Honduras. Večina pridelanih banan se izvozi v bogatejše države. Glavna vrsta banane, ki se izvaža, je sorta Cavendish, ki predstavlja več kot 95% izvoza. Ta sorta sicer ni najbolj okusna banana, je pa najbolj primerna za izvoz, saj se dobro skladišči in sproti dozoreva med transportom.

Kljub svoji priljubljenosti je banana kultura, ki je zelo občutljiva na virusne, glivične in parazitne škodljivce. Da preprečijo fizičen dostop škodljivcev, šope banan za čas rasti ovijejo v velike vreče, v katere pršijo pesticide. Nekateri pesticidi, ki se uporabljajo pri gojenju banan, so nevarni za ljudi in okolje. Med najbolj nevarnimi so klorpirifos, mankozeb, propikonazol, tiram in triadimenol.

Uporaba pesticidov je potrebna za preprečitev izumrtja nasadov

Pri pridelavi banan se po ocenah uporabi 6,3 kg pesticidov na hektar nasada, kar je precej več kot pri drugih kulturah. Vse banane iste sorte (npr. Cavendish) so klon enega primerka banane. To pomeni, da imajo skoraj vse banane – vsaj tiste, namenjene za izvoz – enak genski zapis, zaradi česar se bolezni lažje širijo med njimi. Škodljivci bi se v primeru opustitve pesticidov hitro razširili po ogromnih plantažah.

Ena od najbolj znanih bolezni, ki ogroža gojenje banan, je glivična bolezen TR4, ki jo povzroča gliva Fusarium oxysporum. Ta bolezen lahko uniči celoten nasad. Pri boju proti tej bolezni se uporabljajo fungicidi, ki se nanašajo na korenine rastline in ki lahko ostanejo v tleh in kontaminirajo okolje.

Poleg tega je uporaba fungicidov na bananah povezana s širjenjem uničevalne glive, znane kot Panamska bolezen. Zaradi širjenja te glive grozi izumrtje banan sorte Cavendish, ki predstavlja skoraj celoten svetovni promet z bananami. V preteklosti je Panamska bolezen že uničila določene sorte banan, če se bo to zgodilo s Cavendish banano, pa bomo videli v prihodnjih letih.

Pesticidi v krvi otrok in okoliških živali

Ena izmed največjih nevarnosti pri gojenju banan je uporaba klorpirifosa. Klorpirifos je nevrotoksin, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave, zlasti pri otrocih. Leta 2011 je študija z Univerze v Kolumbiji ugotovila, da so otroci, katerih matere so bile izpostavljene klorpirifosu med nosečnostjo, imeli nižji inteligenčni kvocient in težave s spominom. V drugi študiji na Kostariki so otroci, ki živijo v bližini bananinih nasadov, imeli višje ravni klorpirifosa v krvi. Poleg tega so izločali povišane koncentracije metabolita klorpirifosa TCPy v urinu.

Klorpirifosa praktično ne zaznajo v olupljenih bananah. Kljub temu pa predstavlja veliko tveganje za okolje, za delavce na plantažah, in potencialno za kupce, ki bi uživali bananine olupke, ker tu pesticidi lahko ostanejo na površini sadeža. Koliko ga ostane, in koliko ga odstranimo z natančnim umivanjem banan, na žalost ni znano.

Poleg tega pa so pesticidi lahko škodljivi tudi za divje živali, ki živijo v okolici bananovcev. Študija je na primer pokazala, da so krokodili, ki živijo v reki blizu plantaž banan, imeli v krvi povečano vsebnost pesticidov, glede na kajmane, ki živijo v divjini.

Koliko pesticidov je na bananah?

Večina banan, ki jih kupujemo v trgovinah, izvira iz držav v razvoju. Tam je uporaba pesticidov manj nadzorovana in varnostna pravila manj stroga kot v razvitih državah. Klorpirifos in endosulfan, ki se uporabljata na nasadih banan, sta na primer priznana kot strupena za ljudi in živali in prepovedana v več državah.

Bananino meso ščiti debel olupek

Po poročilu organizacije Environmental Working Group banane niso med najbolj onesnaženim sadjem glede na ostanke pesticidov. Najbolj onesnaženo sadje so jagodičevje, jabolka, hruške, grozdje, breskve in nektarine, torej sadje s tankim olupkom, ki ga običajno pojemo celega. Vendar pa se v teh analizah pričakuje, da se banan ne je z olupkom, zato tudi analizirajo le meso banane. Sadja, ki ga jemo z olupkom, pa pred analizami ne olupijo, ampak samo dobro operejo – kot bi ga morali tudi sami doma.

Za primerjavo, na bananah so našli 4 pesticide, medtem ko so jih na najbolj onesnaženem sadju našli po 10 in več. Banane – olupljene, seveda – torej naj ne bi bile pomemben vir pesticidov v prehrani.

Količine pesticidov na olupkih se ne preverja

O količini pesticidov na bananinih olupkih lahko samo sklepamo, konkretnih številk namreč nimamo. To je zato, ker se bananinih olupkov ne upošteva kot prehrano ljudi ali kot krmo živali, preko katerih bi se pesticidi prenesli na ljudi. Zato se v zakonodaji ukvarjajo le z dovoljenimi nivoji pesticidov v mesu banane (olupljenem sadežu).

Ne obstajajo torej študije, katerih namen bi bil preverjati varnost bananinih olupkov, ki so bili pridelani v intenzivnih plantažah, in iz katerih se banane uvažajo v zahodne države. Imamo zgolj podatke o samih pesticidih in kako vplivajo na ljudi in živali v okolici.

Pozitivni učinki bananinih olupkov: odtehtajo škodljive?

Bananini olupki so bogati s hranili, kar pomeni, da bi lahko pozitivni učinki teh hranil bili tako močni, da bi celokupen učinek bil pozitiven, ne glede na to, da hkrati vnesemo v telo tudi določeno količino pesticidov.

V številnih študijah so preverjali učinke bananinih olupkov na celice. V študijah so uporabili izvlečke bananinih lupin, ki lahko vsebujejo tako pozitivne kot negativne snovi za zdravje. Zato bi lahko preko teh študij sklepali na celokupen učinek, čeprav je v tej enačbi veliko neznank, kot je to običajno pri študijah na celicah.

Na primer, bananini olupki delujejo antioksidativno zaradi alkaloidov, flavonoidov, taninov, saponinov in galokatehinov. Zeleni olupki, torej tisti od manj zrelih banan, so najbolj koristni, medtem ko so olupki zelo zrelih banan najmanj.

Ekstrakti bananinih olupkov delujejo tudi protimikrobno, predvsem zeleni olupki. Tanini, glikozidi, alkaloidi, terpeni in druge snovi učinkujejo proti nevarnim bakterijam S. aureus, Pseudomonas aeruginosa, Bacillus subtilis, Bacillus cereus, Salmonella enteritidis, E. coli, Enterobacter aerogenes, Klebsiella pneumoniae in še mnoge druge. Uporabnost teh izsledkov zaenkrat še ni jasna, teoretično pa bi lahko bananini olupki predstavljali osnovo za razvoj novih protimikrobnih snovi.

Organsko pridelane banane

Kljub temu pa obstajajo alternativni pesticidi, ki so manj škodljivi za zdravje ljudi in za okolje. Nekateri proizvajalci banan so se že odločili za uporabo teh alternativ in tako pridelujejo banane s certifikati organske pridelave in pravične trgovine (Fair Trade). Za dosego teh certifikatov ne smejo uporabljati nekaterih sintetičnih insekticidov in fungicidov. Načela pravične trgovine so pošteno plačilo za kmete na plantažah, zaščita zdravja delavcev ter načela trajnostne pridelave, ki ne uničujejo okolja.

Vendar pa so te alternative dražje in manj dostopne za nekatere kmete in proizvajalce banan, zato se večina banan še vedno prideluje s pomočjo pesticidov. Potrošniki lahko prispevajo k spodbujanju trajnostne pridelave banan tako, da kupujejo certificirane banane. Prihodnost okoljsko prijazne pridelave banan bo v prihodnosti morda ogrozil razsoj škodljivcev, predvsem Panamske bolezni.

Bananini olupki v kuhinji, ja ali ne?

Čeprav ni prepričljivih dokazov, da je uživanje bananinih olupkov škodljivo za zdravje ljudi, je jasno, da se banane pridelujejo na intenzivnih plantažah. Koliko ostankov pesticidov, bakterij in drugih škodljivih snovi je na olupkih, ni znano.

Če uživate bananine olupke, jih dobro operete. Izberete ekološke banane ali banane s certifikatom pravične trgovine, če je mogoče.

V skrbi za naravo pa velja premisliti še o drugih ukrepih, katerih tveganja za zdravje otrok in odraslih so bolje preučena.

Kako zmanjšati količino odpadkov v kuhinji na zdrav način

• Načrtujte obroke za cel teden in sestavite seznam, preden greste v trgovino. Kupite samo tisto, kar potrebujete za načrtovane obroke.
• Shranjujte hrano pravilno, da podaljšate njeno trajnost in da jo porabite še preden se pokvari.
• “Prvi noter, prvi ven”: Pri shranjevanju hrane v hladilniku ali shrambi jo organizirajte tako, da najprej porabite najstarejše izdelke. Tako ne boste pozabili na hrano, ki ste jo kupili že pred nekaj časa.
• Kreativno uporabite ostanke: Namesto da zavržete ostanke hrane, poiščite kakšen nov recept s sestavino, ki vam ostaja.
• Kompostirajte: Namesto da bi zavrgli ostanke hrane, jih kompostirajte, da ustvarite hranilno bogato zemljo za vaš vrt ali rastline.